”Človek mora biti zrel za tišino, za dozorevanje pa so potrebne najprej besede. Karkoli delate, opazujte svoj um. Ko bo um povsem pri miru, boste lahko ”ustvarili” popolni notranji mir in tišino. Če tega ne boste zamudili, bo tišina razblinila um in ga posrkala vase. Tišina pred govorjeno besedo in po njej je enaka. Brez tišine besede ne bi bile slišane. Ko je končano relativno, ostane Absolutno.
Med meditacijo se pojavljajo misli. Vedite, da je narava življenjske sile, da se izraža skozi misli in besede – zatorej bodo misli vedno prihajale. Misli prihajajo v zavest, kjer pa je tudi pričevanje. Morate biti prepričani, da ste vi zavest, zatorej ni ničesar, kar bi morali narediti. Pustite zavesti, da opravi, kar mora biti opravljeno. Če se morate na začetku naprezati, da se ne bi vpletali v razmišljanje, v misli, se naprezajte toliko, da bo ta napor postal nenapor.
KARKOLI se dogaja (tudi skozi misli), se dogaja zato, ker ”Jaz sem”. Vse naj vas vedno spominja, da STE. Izkoristite v svoj prid dejstvo, da za izkušanje morate BITI. Ni potrebno prenehati misliti, samo prenehajte biti zainteresirani, ne oprijemljite se misli. Ta nezainteresiranost osvobaja. Svet je sestavljen iz obročev, trnki so vaši. Zravnajte trnke, odpovejte se zasvojenostim in na nič se ne boste mogli ujeti. Prenehajte z navado grabežljivosti, z navado stremljenja za učinki in svoboda vesolja bo vaša.
Ostala bosta le mir in neizmerna tišina. To bo pripeljalo um k njegovemu koncu; v obmirovanem umu boste videli sebe takšnega, kakršni ste – prosti in nevezani.”
Nissa. jan-febr 1980
No Comments