Zen

O zenu govoriti in razpravljati je vselej privlačno. Morda tudi zato, ker se zdi, da je vse v zvezi s tem nekako neoprijemljivo in izven ustaljenih socioloških, religioznih ali filozofskih okvirjev.

Še najbližje se splošnemu opisu zena približajo sledeči verzi:

“Brez naukov, daleč od tradicije
nezasnovano na besedah in črkah
neposredno kazanje na človekov um
uvid v lastno naravo in doseganje uvida – prebujenja.”

Japonski izraz ”zen” in korejski ”seon” izhajata iz kitajskega ”čan”, s koreninami v staroindijski besedi djana, ki v najosnovnejšem pomenu označuje tiho sedenje, meditacijo. Bistvo opisa zena onkraj vsakršnih razlag pa je, da je zen (z vsem kar omogoča) v ustrezni drži, s priprtimi očmi proti steni obrnjeno sedenje, čemur rečemo zazen. Za predstavlja “samo” in zen “sedeti”. Z zavzetjem ustrezne drže se sočasno vzpostavi ustrezno stanje duha. Kakšno pa je to ustrezno stanje duha? V pozornem zavedanju in sprejemanju tega kar je, takšno, kakršno je (znotraj in zunaj) za ničemer stremeti, se ničesar skušati znebiti ali česa doseči ter nič presojati. Sedeti, nič delati – niti meditirati in pustiti da vse je, kakršno pač je! Pogosto to stanje opisujejo kot: ”trava raste sama od sebe in nebo prečkajo beli oblaki”.

O ZENUZen meditacija (zazen) je predvsem plemenito dejanje prijateljevanja s samim seboj. Podlaga je spoznanje, da je človekov um v svojem naravnem stanju umirjen, čist in jasen. Sodobni človek izgublja stik s samim seboj, s svojo izvirno naravo. Zazen na povsem preprost način kaže pot, kako usposobiti  um, da bi se, sredi sveta, v katerem se nahajamo, povrnil v svoje naravno, uravnovešeno stanje.

Lahko rečemo, da gre pri zenu za proces življenjskega zorenja praktikanta in hkrati izražanje njegove resnične narave, ki v povezanosti vseh in vsega, predstavlja odprto širjavo, kjer je prostora za vse, kar je, takšno, kakršno je – ”znotraj” in zunaj praktikanta. Kontinuirana praksa podprta z usposobljenim učiteljem in s skupnostjo praktikantov, ki delijo izkušnje, omogoča zares trajne učinke. V Zen centru Srce tišine, ki deluje že več kot desetletje, je takšna nereligiozna in neideološka, a ljubeča praksa, na voljo vsakomur.

Teksti, priporočila in navade v zen centru Srce tišine se omejujejo na Bompu vidik ohlapne soto zen in korejske seon tradicije.

Telo in Um →