Prodirati v skrivnost življenja in smrti, izkušati trajni mir in srečo, najti smisel obstoja so vprašanja, ki zanimajo človeka že zelo dolgo. Skozi zgodovino so se izoblikovali najrazličnejši načini, oblike in metode iskanja odgovorov in rešitev. Nastajale so ideje o večnosti, o enosti vsega, ideje o nečem višjem in mogočnejšem od človeka, nastajale so religije, mistične tradicije in podobno.
Kaj pa je rdeča nit, kaj je podlaga, osnova navedenega? Kaj ločuje človeka od vsega preostalega? Njegov um. Je nekaj, kar je izvor vprašanj in zanimanj, je ”sredstvo” odgovarjanj in je tudi odgovor sam. Zapleteno? Morda pa tudi ne. Omenili smo tri, zagotovo pa je še veliko ”odsevov” človekovega uma. Človekov jaz, človekova identiteta ”sem to ali ono, sem ta in ta”, je le eden izmed njih. Prav ta odsev uma (človekov jaz s svojimi mnenji, koncepti, in prepričanji) je hkrati vzrok njegove nemirnosti in zmedenosti. Zato pri iskanju notranjega miru in ravnovesja um kmalu postane osrednja ovira, ki jo je potrebno ”premagati” – ga umiriti, potihniti. Načinov in metod, kako to storiti, je zelo veliko. Meditacija, kjer je pomembna vzpostavitev notranje tihote, je eden izmed načinov. Vendar pa je tudi umirjeni, potihnjeni um le še eden od odsevov ”njega samega”…
Pogosto se kot nekakšna pomoč pri premagovanju nemirnosti in zmedenosti uma oziroma pri vzpostavljanju harmonije med ljudmi, poudarja nekaj, čemur pravimo srce. Pripisujeta se mu predvsem nesebičnost oziroma sočutje (ne-jaz), torej nekaj širšega, nekaj, kar zmore preseči ”ozki” človekov jaz, tako zaverovan vase. Skozi kontinuirano in vztrajno prakso lahko praktikant uvidi, da je tudi ”srce” eden izmed odsevov uma.
Za spoznavanje sebe, prodiranje v najgloblje skrivnosti življenja ali trajno vzpostavljanje notranjega ravnovesja in zunanje harmonije je potrebno zares vedeti ali pa iskreno zaupati, da tisto, čemur rečemo um, ni nekaj sovražnega. Ni niti ovira in le zaradi nerazumevanja narave uma se najprej zdi, da je tako. Ustrezno raz-umevanje je zato rešilna bilka s pomočjo katere pridemo do uvida, do točke ”onkraj uma”, do razjasnitve starega zenovskega sporočila o ”razsvetljenju” – ko v nekem trenutku iskalec (opazovalec) in iskano (opazovano) izgineta (ne eno, ne dvoje) in se nato spet pojavita kot eno in dvoje: enaka, kakor na začetku, pa vendar tako zelo drugačna. O tem je zelo malo napisanega ali povedanega, več je zavitega v mistiko, uganke ali slepoverje. O tem in še čem na 3 mesečnem VitaZen meditacijskem tečaju – Dušan Osojnik.
”Med travami bel cvet neznanega imena” Siki.
No Comments