Zakaj

V dejavnostih in odnosih, ki človeka zanimajo ali veselijo in je zanje motiviran, se počuti dobro in optimistično. Sklepati je, da se takrat njegovo življenje večinoma odvija v skladu s pričakovanji, zato je zadovoljen s samim seboj in življenjem, čustveno je stabilen, njegov um pa je uravnovešen.

Vemo pa, da vedno ni tako, za marsikoga celo večinoma časa ni tako. Ko se človekovo življenje prične odvijati v nasprotju z njegovimi pričakovanji (čustveno, materialno…), se pričnejo rojevati težave. Postaja nezadovoljen, vznemirjen, čustveno nestabilen, načenjajo ga razni strahovi, nastajajo stiske, samopodoba se krha, njegov um postaja vse bolj nemiren, tudi telesno zdravje lahko peša. Takrat prične iskati načine, včasih tudi škodljive, kako bi si povrnil ali pa vzpostavil stanja življenjskega zadovoljstva, optimizma oziroma splošnega zdravja in počutja. Večina ljudi, ki se prične ukvarjati z meditacijo, duhovnostjo in podobnim, to naredi zaradi opisanih življenjskih okoliščin. Številne in kompetentne znanstvene raziskave nesporno potrjujejo, da je v takšnih primerih meditacija učinkovita in praktično uporabna.

Izjemno pomembno pa je, da nas v vsako meditacijsko prakso uvede usposobljeni učitelj, ki se zaveda in pozna psihološke procese, do katerih prihaja med meditacijo in pozna razloge, ki nekoga vodijo k meditaciji. Ko je telo pri miru, v okolici pa sta mir in tišina, pride na površje marsikaj. Takrat se je potrebno ustrezno odzvati oziroma pravilno svetovati, spremljati in usmerjati posameznikovo prakso.

Seveda so razlogi, ki vodijo k zanimanju za zen meditacijo različni, tudi taki, ki so bolj približani avtentičnim, zaradi katerih se je meditacija sploh razvila. To pa je raziskovanje in poglabljanje lastne Biti ter odkrivanje širših vidikov tega, kar imenujemo Življenje. Vse ali pa velika večina, kar je v zvezi z (zen) meditacijo v središču zanimanja sodobnega človeka oziroma znanosti, pa so zgolj njeni stranski učinki…